Tožba, vložena 12. oktobra 2017 – Republika Avstrija/Zvezna republika Nemčija
(Zadeva C-591/17)
(2017/C 402/23)
Jezik postopka: nemščina

Stranki
Tožeča stranka: Republika Avstrija (zastopnik: G. Hesse)
Tožena stranka: Zvezna republika Nemčija

Predloga tožeče stranke
—
Zvezna republika Nemčija naj bi s tem, da je uvedla dajatev za osebna vozila z zakonom o dajatvah za uporabo infrastrukture z dne 8. junija 2015 (BGBI. I, str. 904) v različici iz člena 1 zakona z dne 18. maja 2017 (BGBI, str. 1218), v povezavi s tem, da je v zakonu o davku na motorna vozila z dne 26. septembra 2002 (BGBI., str. 3818), kakor je bil spremenjen z Drugim zakonom o spremembi davkov na promet z dne 8. junija 2015 (BGBI. I, str. 901) in nazadnje spremenjen z zakonom o spremembi Drugega zakona o spremembi davkov na promet z dne 6. junija 2017 (BGBI. I, str. 1493), določila olajšavo za lastnike vozil, registriranih v Nemčiji, kršila člene 18, 34, 56 in 92 PDEU.
—
Zvezni republiki Nemčiji naj se naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

1.   Posredna diskriminacija na podlagi državljanstva s tem, da se dajatev za uporabo infrastrukture izravna z olajšavo za lastnike vozil, ki so registrirana v Nemčiji
Na podlagi zakona o dajatvi za uporabo infrastrukture naj bi bili vsi uporabniki nemških avtocest zavezani k plačilu dajatve za uporabo infrastrukture, po stopnji glede na kategorijo emisij vozila. Vendar naj bi se uporabnikom cest s prebivališčem v Nemčiji prek olajšave, ki je zasidrana v zakonu o davku na motorna vozila, vrnil znesek, ki je vsaj enak znesku navedene dajatve. Časovna in vsebinska povezava med dajatvijo za uporabo infrastrukture in olajšavo glede davka na motorna vozila, pri čemer ta olajšava znaša (vsaj) enak znesek, naj bi dejansko privedla do tega, da bodo zgolj tuji uporabniki cest obremenjeni z dajatvijo za uporabo infrastrukture.
Republika Avstrija meni, da bi bilo treba ukrepa zaradi časovne in vsebinske neločljive povezave presojati skupaj glede na pravo Unije. Ta zakonodaja naj bi povzročila posredno diskriminacijo na podlagi državljanstva, ta pa bi morala biti na podlagi člena 18 PDEU upravičena. Po mnenju Republike Avstrije diskriminacija tujih voznikov ni upravičena. Ta zakonodaja naj bi torej kršila člen 18 PDEU.

2.   Posredna diskriminacija na podlagi državljanstva z ureditvijo dajatve za uporabo infrastrukture
Različno obravnavanje med domačimi in tujimi uporabniki cest naj bi izhajalo tudi iz dejstva, da velja nadzor nad obveznostjo plačila ter sankcije za neplačilo oziroma nepravilno plačilo dajatve za uporabo infrastrukture v večini za tuje voznike, saj je nemškim voznikom samodejno naloženo plačilo dajatve za uporabo infrastrukture.

3.   Kršitev členov 34 in 56 PDEU
Po mnenju Republike Avstrije naj bi poleg tega obstajala kršitev prostega pretoka blaga in storitev, saj vpliva ta zakonodaja na čezmejno dobavo blaga, ki jo opravljajo manjša vozila s skupno maso do 3,5 tone in za katera velja plačilo dajatve za uporabo infrastrukture, in na opravljanje storitev s strani nerezidentov in za nerezidente. Šteti bi bilo torej treba, da poleg navedene diskriminacije ta zakonodaja pomeni nezakonito omejitev navedenih svoboščin, ki je ni mogoče utemeljiti.

4.   Kršitev člena 92 PDEU
Nazadnje naj bi ta zakonodaja kršila člen 92 PDEU, saj vključuje komercialne prevoze z avtobusi ali prevoze blaga z motornimi vozili z maso do 3,5 tone. Člen 92 PDEU naj ne bi določal možnosti utemeljitve, tako da bi že diskriminacija na podlagi člena 92 PDEU vodila do tega, da je ta zakonodaja v nasprotju s pravom Unije.

Full & Egal Universal Law Academy