Zadeva C-288/04

proti

Finanzamt für den 6., 7. und 15. Bezirk

(Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Unabhängiger Finanzsenat, Außenstelle Wien)

„Protokol o privilegijih in imunitetah Evropskih skupnosti – Kadrovski predpisi za uradnike – Pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev – Lokalni uslužbenci na predstavništvu Komisije v Avstriji – Davčni sistem“

Povzetek sodbe

Privilegiji in imunitete Evropskih skupnosti – Uradniki in uslužbenci Skupnosti – Odločba institucije Skupnosti, ki določa status uslužbenca in njegove pogoje za zaposlitev – Zavezujoč značaj za nacionalne organe

(Protokol o privilegijih in imunitetah Evropskih skupnosti, člena 13 in 16)

Za namene uporabe členov 13 in 16 Protokola o privilegijih in imunitetah Evropskih skupnosti je odločba institucije Skupnosti, ki določa status enega izmed njenih uslužbencev in njegove pogoje za zaposlitev, zavezujoča za nacionalne sodne in upravne organe, tako da ti ne morejo neodvisno opredeliti zadevnega delovnega razmerja.

(Glej točko 39 in izrek.)

SODBA SODIŠČA (prvi senat)

z dne 8. septembra 2005(*)

V zadevi C-288/04,

katere predmet je predlog za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 234 ES, ki ga je vložil Unabhängiger Finanzsenat, Außenstelle Wien (Avstrija), z odločbo z dne 28. junija 2004, ki je prispela na Sodišče 6. julija 2004, v postopku

proti

Finanzamt für den 6., 7. und 15. Bezirk,

SODIŠČE (prvi senat),

v sestavi P. Jann, predsednik senata, K. Lenaerts, K. Schiemann, E. Juhász (poročevalec) in M. Ilešič, sodniki,

generalni pravobranilec: L. A. Geelhoed,

sodni tajnik: R. Grass,

ob upoštevanju pisnih stališč, ki so jih predložili:

– za Republiko Avstrijo H. Dossi, zastopnik,

– za Francosko republiko G. de Bergues in C. Jurgensen-Mercier, zastopnika,

– za Portugalsko republiko L. Fernandes in M. Mesquita Palha, zastopnika,

– za Komisijo Evropskih skupnosti H. Krämer in C. Ladenburger, zastopnika,

po predstavitvi sklepnih predlogov generalnega pravobranilca na obravnavi 28. aprila 2005

izreka naslednjo

Sodbo

1 Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago členov 13 in 16 Protokola o privilegijih in imunitetah Evropskih skupnosti, ki je bil prvotno priložen k Pogodbi o ustanovitvi enotnega Sveta in enotne Komisije Evropskih skupnosti, podpisani 8. aprila 1965, nato pa na podlagi Amsterdamske pogodbe k Pogodbi ES (v nadaljevanju: Protokol).

2 Ta predlog je bil vložen v okviru spora med tožečo stranko AB, lokalnim uslužbencem, zadolženim za zastopanje Komisije Evropske skupnosti na Dunaju (Avstrija), in Finanzamtom für den 6., 7. und 15. Bezirk (avstrijski pristojni davčni organ, v nadaljevanju: Finanzamt), zaradi podvrženja AB nacionalnemu davku od dohodka.

Pravni okvir

Skupnostna ureditev

3 Na podlagi člena 28(1) Pogodbe o ustanovitvi enotnega Sveta in enotne Komisije Evropskih skupnosti, dalje po začetku veljave Amsterdamske pogodbe, člena 291 ES, Evropske skupnosti na ozemljih držav članic uživajo v skladu s pogoji Protokola privilegije in imunitete, ki jih potrebujejo za opravljanje nalog.

4 V smislu člena 13 Protokola velja:

„Uradniki in drugi uslužbenci Skupnosti so dolžni plačevati davek v korist Skupnosti od plač, mezd in prejemkov, ki jih prejemajo od Skupnosti, v skladu s pogoji in postopki, ki jih določi Svet na predlog Komisije.

Oproščeni so nacionalnih davkov od plač, mezd in prejemkov, ki jih plačujejo Skupnosti.“

5 Člen 16 Protokola določa:

„Svet na predlog Komisije in po posvetovanju z drugimi zadevnimi institucijami določi kategorije uradnikov in drugih uslužbencev Skupnosti, za katere se v celoti ali delno uporabljajo določbe člena 12, drugega odstavka člena 13 in člena 14.

Vladam držav članic se redno sporočajo imena, službeni položaji in naslovi uradnikov in drugih uslužbencev, vključenih v take kategorije.“

6 Člen 18(1) Protokola določa, da se uradnikom in drugim uslužbencem Skupnosti priznajo privilegiji, imunitete in olajšave izključno v interesu Skupnosti.

7 Na podlagi člena 16 Protokola je Svet sprejel Uredbo Sveta (EURATOM, ESPJ, EGS) št. 549/69 z dne 25. marca 1969 o določitvi kategorij uradnikov in drugih uslužbencev Evropskih skupnosti, za katere se uporabljajo določbe člena 12, drugega odstavka člena 13 in člena 14 Protokola o posebnih pravicah in imunitetah Skupnosti (UL L 74, str. 1). Člen 2 te uredbe določa:

„Določbe drugega odstavka člena 13 Protokola o posebnih pravicah in imunitetah Skupnosti se uporabljajo za naslednje kategorije:

(a) osebe, za katere se uporabljajo kadrovski predpisi za uradnike ali pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev Skupnosti, vključno s prejemniki nadomestil, predvidenih v primeru upokojitve v interesu delodajalca, razen za lokalno osebje“.

8 Člena 2 in 3 Uredbe Sveta (EURATOM, ESPJ, EGS) št. 259/68 z dne 29. februarja 1968 o kadrovskih predpisih za uradnike in pogojih pogodbe o zaposlitvi za druge uslužbence Evropskih skupnosti in o posebnih ukrepih, ki se začasno uporabljajo za uradnike Komisije (UL L 56, str. 1), kot je v veljavi do 30. aprila 2004, ki urejata položaj (v nadaljevanju: status) funkcionarjev in pogoje pogodbe o zaposlitvi za druge uslužbence Evropskih skupnosti (v nadaljevanju: PZDU).

9 V skladu s členom 1 se PZDU uporablja za vsakega uslužbenca, ki je zaposlen pri Skupnosti na podlagi pogodbe. Ti uslužbenci imajo položaj začasnega uslužbenca, pomožnega uslužbenca, lokalnega uslužbenca ali strokovnega svetovalca.

10 Člen 4 PZDU določa:

„V teh pogojih klasifikacija ‚lokalni uslužbenec‘ pomeni uslužbenca, ki je ustrezno lokalni praksi zaposlen za fizična in upravno-administrativna dela na delovnih mestih, ki niso na seznamu delovnih mest, priloženem delu proračuna za to institucijo, in so plačana iz skupnih sredstev proračuna za ta namen. Kot izjema se za lokalne uslužbence lahko štejejo tudi tisti, ki so zaposleni za izvajanje izvršilnih nalog v tiskovnih in informacijskih uradih Komisije Evropskih skupnosti.

Za lokalne uslužbence se v krajih zaposlitve zunaj držav Skupnosti lahko štejejo uslužbenci, zaposleni za opravljanje dela, ki ni navedeno v prvem odstavku in ga zaradi interesa službe ne more opravljati uradnik ali uslužbenec na drugem položaju v smislu člena 1.“

11 Člen 79 PZDU določa:

„Ob upoštevanju določb tega naslova določa pogoje za zaposlovanje lokalnih uslužbencev zlasti:

(a) način zaposlovanja in prekinitev pogodbe,

(b) dopust in

vsaka institucija skladno z veljavnimi predpisi in prakso v kraju, v katerem opravljajo delo.“

12 V smislu člena 80 PZDU institucija plačuje, kar zadeva socialno varnost, prispevke delodajalcev po veljavnih predpisih v kraju, v katerem lokalni uslužbenci opravljajo delo.

13 Člen 81 PZDU določa:

„1. Vsi spori med institucijo in lokalnim uslužbencem, zaposlenim v državi članici, se rešujejo pred pristojnim sodiščem v skladu z veljavnimi zakoni države, v kateri uslužbenec opravlja delo.

2. Vsi spori med institucijo in lokalnim uslužbencem, zaposlenim v tretji državi, se predložijo arbitražni komisiji v skladu s pogoji, opredeljenimi v klavzuli o arbitraži iz uslužbenčeve pogodbe.“

14 Končno je v smislu člena 236 ES „Sodišče v mejah in pod pogoji, ki so določeni v kadrovskih predpisih ali v pogojih za zaposlitev, pristojno za vse spore med Skupnostjo in njenimi uslužbenci.“

Davčna zakonodaja in nacionalna sodna praksa

15 Bundesabgabenordnung (zvezni davčni zakonik) določa, da davčni organi nimajo pravice urejati davčnih zadev na podlagi formalnega upoštevanja dejstev, temveč v skladu z njihovo dejansko vsebino. Tako člen 21(1) tega zakonika določa, da je pri presoji vprašanj davčnega prava z gospodarskega stališča odločilna resnična gospodarska vsebina in ne zunanja oblika zadeve.

16 Prav tako so davčni organi v skladu z ustaljeno sodno prakso Verwaltungsgerichtshofa (najvišja instanca v upravnih in davčnih zadevah) upravičeni, da samostojno kvalificirajo pogodbo o zaposlitvi, na podlagi njene resnične vsebine.

Spor o glavni stvari in vprašanja za predhodno odločanje

17 Iz